Na državnem tekmovanju iz znanja biologije za Proteusovo priznanje sta učenki Ajda Arnuš 9. a in Karlina Pustovrh 9. a osvojili SREBRNO PRIZNANJE. Zlato Proteusovo priznanje prejme 90 učenk in učencev, srebrno Proteusovo priznanje pa 189 učenk in učencev. Čestitke Ajdi in Karlini! Helena Videnič Sterle, mentorica

Vabimo vas, da v decembru in januarju obiščete naši sobi pobega. Za vas smo ju pripravili vsak četrtek in petek od 16.00 do 17.00 ure v učilnici 14. Ob četrtkih smo za vas ustvarili sobo pobega Ples v maskah v šoli strahov . (4., 11. in 18. december, 8., 15., 22. in 29. januar) Ob petkih smo za vas ustvarili sobo pobega Skrivnost izginulega učitelja . (5., 12. in 19. december, 9., 16., 23. in 30. januar) V sobo pobega gredo lahko naenkrat štirje učenci od 5. do 9. razreda . Prijavite se lahko do zapolnitve prostih mest pri učiteljici Nini Čeh v učilnici 27. Vabljeni! učenci, ki obiskujemo interesno dejavnost soba pobega in mentorica Nina Čeh

Končno nam je uspelo zaključit naš zadnji BrodCast v letošnjem šolskem letu. Gostja je bila Ela Mimi Pirnar . Mi smo uživali pri snemanju, montaži in tudi objavljanju, upamo, da boste tudi vi ob ogledu. Najdete ga na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=nJDkQqtnp40 Septembra nadaljujemo, ne boste se nas znebili :) 

Ob Tednu otroka je našo ekipo BrodCasta zanimalo, kaj odraslim, zaposlenim na šoli najprej pride na misel, ko slišijo besedo otrok. Izjave so posneli in jih pridno montirali v filmček, ki vam ga ponujamo v ogled. Ekipa BrodCast, OŠ Vižmarje Brod 

TEDEN SLOVENSKE HRANE Po sklepu Vlade v letu 2023 se vsak tretji teden v novembru obeležuje kot teden slovenske hrane. Tradicionalni slovenski zajtrk se izvede ob petkih v omenjenem tednu. Teden slovenske hrane je posvečen naslednjim aktivnostim: Spodbujanju priprave tradicionalnih slovenskih jedi iz lokalnih sestavin. Izvajanju projekta Tradicionalni slovenski zajtrk v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki bo eden od osrednjih dogodkov tedna. Ozaveščanju o prednostih uživanja lokalne oziroma slovenske hrane, ki bo segalo preko vzgojno-izobraževalnih zavodov v javne ustanove, gostinske sektorje, gospodinjstva in širšo javnost. Namen tedna slovenske hrane je, da prispeva še k boljšemu sodelovanju vseh, ki so vključeni v verigo preskrbe s hrano in k boljši promociji slovenske hrane. Aktivnosti v tednu slovenske hrane pripomorejo tudi k večjemu spoštovanju hrane ter naravnih virov, potrebnih za njeno proizvodnjo. Tudi na naši šoli smo jedilnik prilagodili tednu slovenske hrane. Vsako leto pa tretji petek v novembru obeležujemo tradicionalni slovenski zajtrk. Letos ga obeležujemo že kar petnajsto leto zapored in sicer v petek, 21. 11. 2025 pod sloganom: »Moja izbira je slovenska hrana«. To pa ni le misel, ampak je tudi povabilo. Vsakokrat, ko posežemo po kruhu iz slovenske moke, po jabolku iz slovenskega sadovnjaka, po kozarcu slovenskega mleka ali po katerem koli drugem slovenskem živilu, se odločimo za prihodnost, ki je bolj trajnostna in zdrava. Ta dan bodo učenci uživali kakovostna in zdrava živila iz lokalnega okolja. V sklopu projekta je RTV priprail v oddaji Krompir različne prispevke, ki so na voljo na spodnjim povezavah, da si jih starši in učenci lahko skupaj ogledate: Prispevek o kruhu : https://cist-hudo.rtvslo.si/predvajaj/krompir/175077099 Prispevek o maslu: https://cist-hudo.rtvslo.si/predvajaj/krompir/175078839 Prispevek o mleku: https://cist-hudo.rtvslo.si/predvajaj/krompir/175082298 Prispevek o medu: https://cist-hudo.rtvslo.si/predvajaj/krompir/175080542 Prispevek o jabolkah: https://cist-hudo.rtvslo.si/predvajaj/krompir/175085324

Oglejte si oddajo o humanoidnih robotih, v kateri so sodelovali tudi naši učenci iz 5. b razreda. https://365.rtvslo.si/arhiv/infodrom/175180226

Delavnica „Naj ne vodi te sila, ampak spletna pravila„. 4. a - od 9.20 - 10.05 ure 4, b - od 10.10 - 10.55 ure  4. c - od 11.00 - 11.45 ure Učitelji so prisotni pri uri.

CŠOD-MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ POLHOV GRADEC. 8.00 - Prihod v šolo. Malico vzamemo s seboj. 8.15 ODHOD AVTOBUSA izpred šole. 9.00 – 12.30 VODENA DELAVNICA in malica - vodi CŠOD. 12.35 ODHOD AVTOBUSA izpred muzeja. 13.10 Predviden prihod v šolo in kosilo. Učenci potrebujejo s seboj puščico, trdo podlago za pisanje, copate in šolsko malico.  Spremstvo: Marsel Škorjanec Rekš, Luka Čepon, Nataša Visintin, Jasna Mihelič

Dom ZPM - Vila Šumica v Kranjski Gori. Odhod v ponedeljek ob 9:00 uri izpred šole. Prihod nazaj v petek okrog 15:30 ure (odhod iz Kranjske Gore ob 14:00 uri). Učenci, ki ostanejo v šoli imajo program dejavnosti v šoli po priloženem urniku. Spremljajo: Mirza Tvrtkovič, Edi Petek, Adam Zagorec, Aleš Sila, Dario Geljič 

Zbor pred šolo v ponedeljek, 19. 1. 2025 ob 5.15. Prihod nazaj v nedeljo, 25. 1. 2026 v večernih urah. Šola IE Rayuela Mostoles, Madrid, Španija. Na izmenjavo se odpravlja 11 učencev.  Spremstvo: Barbara Purkat, Magda Siard

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor. Zbor pred šolo ob 8.00. Sodelujeta dva učenca naše šole. Spremstvo: Primož Ogris

Obisk tekmovanja First Lego League. Zbor pred šolo v soboto ob 8.30 OŠ Marije Vere, Kamnik. Tekmovanje bosta obiskala dva učenca naše šole. Spremstvo: Matjaž Stražar

Slovenski dan brez zavržene hrane 2025. Slovenski dan brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, nas tudi letos spodbuja, da se ozremo na svoje navade in naredimo nekaj dobrega – za okolje, družinski proračun in prihodnost. Odpadna hrana je eden največjih globalnih izzivov. Kar 733 milijonov ljudi po svetu trpi zaradi lakote, a hkrati se skoraj tretjina vse pridelane hrane nikoli ne zaužije. Po ocenah je kar 8–10 % svetovnih emisij toplogrednih plinov povezanih s hrano, ki konča v smeteh. Metan, ki nastaja pri gnitju hrane na odlagališčih, kar 84-krat bolj vpliva na segrevanje ozračja kot ogljikov dioksid. V Sloveniji na leto povprečen prebivalec zavrže 78 kilogramov hrane, pri čemer kar 44 % vse odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. To pomeni, da ima prav vsak izmed nas moč, da s preprostimi dejanji naredi razliko. Hranozavest – beseda, ki ima moč Lani se je ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane rodil pojem hranozavest. Nova beseda ima močan pomen, saj spodbuja zavedanje, kako je hrana dragocena. Hranozavesten posameznik premišljeno kupuje, shranjuje in porablja živila. Upošteva sezonskost, poreklo živil in rok uporabnosti. Hrano pripravlja spoštljivo in zmerno ter zna tudi iz ostankov ustvariti nekaj okusnega. Kako lahko sodelujemo vsi? Za spremembe ni treba obrniti življenja na glavo. Dovolj je nekaj premišljenih odločitev in sprememb navad, ki jih lahko uvedemo že danes. Pripravili smo nekaj predlogov, s katerimi lahko vsak zmanjša količino odpadne hrane v svojem domu: 1. Pametno načrtujmo nakupe: Preden gremo v trgovino, preverimo, kaj že imaš doma. Naredimo seznam in se ga držimo, saj bomo tako kupili manj nepotrebnega in prihranili denar. 2. Naučimo se pravilno interpretirati rok uporabnosti: Živila z oznako »uporabno najmanj do« so pogosto še povsem varna za uživanje tudi po tem datumu, če so pravilno shranjena. Za živila z oznako »uporabiti do« pa moramo biti bolj previdni, saj po preteku niso več varna. 3. Shranjujmo živila pravilno: Ne sodi vse v hladilnik! Na primer: česen, krompir, avokado in banane raje hranimo na suhem in temnem mestu. V hladilnik pa sodijo mlečni izdelki, meso, brokoli, solata, fige … 4. Rotirajmo živila: Postavimo starejše izdelke v ospredje, novejše pa zadaj. To je preprost način, kako bomo manj zavrgli. 5. Ostanki niso odpadki: Z ostanki testenin lahko pripravimo solato za naslednji dan, zelenjavni olupki pa lahko v hipu postanejo osnova za juho. 6. Vodimo svoj dnevnik hrane: Letos lahko sodelujemo v posebnem izzivu: vodenju kuhinjskega dnevnika. Gre za enotedenski izziv, ki ga lahko izpolnjujemo med 23. aprilom in 23. majem na spletni strani dnevniki.samo1planet.si. V dnevnik vsak dan vpišemo, katera hrana je končala v smeteh in zakaj. Udeleženci iz prejšnjih let poročajo, da že samo beleženje spremeni pogled na hrano in količine, ki jih zavržemo. Gospodinjstva niso edina, ki zavržejo hrano . Podatki iz leta 2023 kažejo, da je bilo v Sloveniji zavrženih več kot 164.000 ton hrane. Največ v gospodinjstvih, nato pa v gostinstvu in strežbi hrane (34 %). Presenetljivo veliko hrane se zavrže že v proizvodnji (13 %) in v distribuciji ter trgovinah (9 %). Toda težava ni le v količini, temveč tudi v izgubljeni vrednosti. Zavržen kruh, ki ga kupimo »za vsak slučaj«, pozabljeni jogurti na zadnji polici hladilnika ali že ovenelo sadje v skledi so primeri, ko ne zavržemo le hrane, ampak tudi denar, naravne vire in predvsem trud ljudi, ki so jo pridelali. Letošnji 24. april naj bo priložnost, da se vprašamo, kaj lahko odslej sami naredimo drugače. Z vsakim nakupom, obrokom, shranjevanjem in odločitvijo imamo možnost ravnati hranozavestno. Morda se nam bo zdelo nepomembno, da porabimo še tisto ostalo korenje ali da ne zavržemo pol jogurta, a to so dejanja, ki štejejo. Skupaj jih lahko naredimo na tisoče. V projektu sodelujejo Lidl Slovenija, program Ekošola, Ekologi brez meja, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Etri skupine z Mini tovarno in podjetja TAM-TAM. Vir: https://www.nasasuperhrana.si/clanek/slovenski-dan-brez-zavrzene-hrane-2025/